Arhivi avtorja: Urednik

Sončna elektrarna na našem vikendu je bila poročno darilo

Težko je, ko se človek prebija iz meseca v mesec in ima še veliko neizpolnjenih želja, tako je bila na našem vikendu potrebna sončna elektrarna, ampak žal za njo nisva imela denarja. Sprva smo skoraj vsak vikend hodili na počitnice, potem pa nam je postajalo vse težje, posebej poleti, ker nismo mogli imeti hladilnika in tako smo vedno redkeje zahajali na vikend. 

Imela sva tudi željo po poroki in to sva speljala do konca. Najlepše kar se nama je zgodilo pa je bilo to, da so se zbrali prijatelji in darilo, ki so nama ga kupili je bila sončna elektrarna za naš vikend. Moj mož ni mogel skriti veselja, po obrazu mu je steklo kar nekaj solz od veselja, da bo končno to imel. Niti najmanj nisva pričakovala tega, želela sva le eno skromno poroko, ker sva resnično želela zapečatiti najino vezo. 

Že naslednji teden pa je bila akcija, saj je bila pomembna samo sončna elektrarna, tako si je mož z veseljem vzel čas, prav tako njegovi prijatelji in sončna elektrarna je bila montirana. Naredila sva piknik, ki se je zavlekel pozno v noč, vsi skupaj smo takrat prespali kar na vikendu in še drugo jutro nazdravljali temu prekrasnemu darilu. Prijatelji so res veliko vredni, človek ki nima dobrih prijateljev je resnično prikrajšan, kajti dobri prijatelji imajo željo pomagati, te poslušajo, vedo, kdaj si žalosten in lahko se nasloniš na njih. 

Danes imava najin vikend popoln, sončna elektrarna je montirana in lahko vedno uživamo, kadarkoli želimo in ob kakšnem koli vremenu, kajti nismo več odvisni od tega, zvečer pa imamo končno luč, ki je prej nismo imeli, pa še hladno pivo iz hladilnika zelo paše. 

Želje so eno, realnost pa drugo, tako si včasih sami ne moremo uresničiti še tako pomembne želje, če pa imamo dobre prijatelje pa se nam mogoče želja lahko uresniči, tako kot se je nama, da je sončna elektrarna končno na strehi najinega vikenda. …

Pri majhnih otrocih škornji še kako prav pridejo skoraj v vseh letnih časih

Ne bom pozabila našega vikend izleta, ko je bilo napovedano lepo vreme, zjutraj pa smo se v hotelu prebudili v deževen dan. Z možem nisva vedela, kaj naj narediva, pa sem se jaz spomnila, da pa bi nam otroški škornji še kako prav prišli in tako sem šla v otroško trgovino in jih kupila.

Ko sem se vrnila v hotel smo se vsi oblekli, hčerki sem obula škornje in dala dežni plašč, midva pa sva imela dežnike in smo šli. Tako lepega dneva že dolgo nismo preživeli, čeprav smo zjutraj mislili, da bo dan katastrofa, pa smo si ga naredili prav prijetnega. Hčerka je skakala po lužah koliko je pač hotela, tako smo obhodili jezero in se nasmejali do solz. Kako lepo nam je bilo, škornji so prišli še kako prav, prav prijetno je bilo hčerko opazovati kako skače po lužah in se smeji dežju.

Tako smo prišli v hotel mokri in zmatrani, tudi škornji so bili mokri, vendar ne tako, kot če bi imela navadno obutev. Kar dobro so se odnesli, njene nogice so bile tople, to pa je bilo glavno. Sedaj z možem veva, da na dopust obvezno vzameva tudi obutev za dež, kot so škornji, ker pridejo vedno prav, v avtu pa ne zasedejo toliko, da ne bi našli prostora za njih. 

Ko smo prišli domov pa je bil napovedan cel teden dež in tako je hčerka že imela obutev, škornji, ki so bili kupljeni na dopustu, pa so bili še dodaten spomin na naš prekrasno doživeti dopust. Vedno, ko jih je obula ,se je spomnila na skakanje po lužah, tega nismo mogli več spremeniti, pa saj, otroški škornji so za to, naj otroci uživajo v otroštvu še prehitro bodo zrasli in postali preresni, kot smo včasih mi. …

Kako nevarno je lahko, če plovila ne znate pravilno parkirati

Vse več je bark, jadrnic, jaht na morju in vse več ljudi se hvali, da ima izpit za ta plovila, nimajo pa kaj dosti izkušenj. Danes se bil priča prav neprijetnemu dogodku, ko nekdo ni znal parkirati svojega plovila. Bil sem na sosednji barki in že takoj sem videl, da barka gre po svoje in da če on misli tako parkirati barko, to ne bo dobro. Saj nisem vedel, ali je trezen ali pijan, v glavnem vse je šlo postrani. 

Zraven moje barke, je bil še en prostor, kjer je on imel namen parkirati , vedno bližje kot je bil, slabša je bila situacija. Hitro sem poklical vse ljudi na moji barki, da zaščitijo barko, ker sem videl, da on plovila noter ne bo spravil, da se ne bi zaletel v mene. Itak da se je zaletel, a smo vse zavarovali, tako ga je odbilo in zaletel se je v barko na drugi strani, nikakor se ni mogel umiriti, metalo ga je malo sem v mojo barko in malo tja v sosedovo, vsi smo že kričali, da naj nekaj naredi, če ne more plovila spraviti not, naj gre ven in se odpelje. 

Možakar je še kar vztrajal in se zaletaval kakšnih 15 minut, potem pa je le videl, da ne bo šlo in šel nazaj ven, ker plovila očitno ni obvladal, ne vem kaj se je zgodilo, a ni znal parkirati. Ko je šel z plovilom ven, se je ustavil in opravičil, k sreči plovila nihče ni poškodoval, ker smo pravočasno odreagirali. Možakar je nato poprosil za pomoč in takoj sem šel pomagat. Še sam ne ve, zakaj plovila ni mogel spraviti noter, saj je izpit imel že preko 15 let in vsako leto je bil na morju. Tudi nam ni bilo jasno, plovila so res zahtevna za opravljanje, ampak on je imel izkušnje. …

Delovna obutev za opravljanje prakse v bolnici

Spominjam se, da sem že kot majhna sanjala, da si želim postati zdravnica in res se je življenje tako odvijalo, da sem sedaj šla v srednjo zdravstveno šolo. Uživala sem v šoli, še bolj pa sem čakala prakso, da bom končno enkrat med pacienti, končno bo moja delovna obutev in oblačila zdravstvenih delavcev.

Rada sem imela ta poklic, že delo medicinske sestre mi je bilo všeč, a sem hotela še več, hotela sem postati zdravnica, da bi lahko pomagala čim več ljudem. Tako so moja medicinska delovna obutev in oblačila postali moj vsakdan. Vsak dan sem na prakso hodila predčasno, vedno sem delala dlje, če je bilo potrebno. Lahko pa z lahkoto rečem, da v zdravstvu lahko vedno delaš dlje. Kako rada sem šla do bolnikov, jih povprašala, kako se počutijo, če jih kaj moti, če jih kaj boli, rada sem poklepetala z njimi, veliko bolnikov je včasih hotelo samo kratek klepet in polepšan so imeli dan. 

Ko je bila na mojih nogah prvič medicinska obutev sem se počutila pomembno, vsak korak, ki sem ga naredila mi je pomenil ogromno. Nekateri moji sošolci in sošolke so se pritoževali ,da delovna obutev ni udobna, prav tako so z težavo nosili delovna oblačila, jaz pa sem bila vesela, da sem lahko končno stopila v medicinske čevlje. Ne, vem zakaj nekateri gredo v šole, ki jih resnično ne zanimajo, saj tako ne bodo nikoli uživali v svoji službi in vedno jih bo vse motilo, tako kot jih sedaj moti delovna obutev, ki je prav udobna in ne vem zakaj bi se pritoževali. 

Ko sem končala prakso, sem že vprašala, če bodo potrebovali kakšno počitniško delo ,da sem pripravljena delati in naj me pokličejo. Tako je zadnji moj delovni dan, delovna obutev ostala v službi. Komaj pa sem čakala poletne počitnice, da bi mi delovna obutev spet prav prišla.

…

Ko močno pada sneg se na kamera Pokljuka vidi samo belo

Kako veste, da na Pokljuki pada močno sneg, tako da ko želite pogledati kamera Pokljuka vidite samo belo in tako veste, da trenutno pada sneg. Mi smo naslednji teden imeli rezervirane počitnice na Pokljuki, seveda jaz ne bi bila jaz, če ne bi šla že kakšne teden prej malo pogledat, kakšno je stanje, tako sem šla na stran, kjer je kamera Pokljuka in želela videti, kako Pokljuka izgleda. Bila sem presenečena, ker je bilo videti samo belo, tako sem mislila, da kamera Pokljuka ne dela, ko pa sem šla gledat vreme, sem v bistvu prebrala, da pada sneg.

To je torej to, no vesela sem bila snega, ga bo za nas dosti, tako sem vseeno vsak dan šla na kamera Pokljuka, da bi le videla to zasneženo idilo, pa nisem imela niti en dan sreče, ker je vedno snežilo in se preko kamere  ni čisto nič videlo. Malo me je že skrbelo, kajti snežilo je vse dni, do našega prihoda.  Končno smo prispeli in ne boste verjeli, bil je prekrasni sončni dan, zdaj ne potrebujem, da mi kamera Pokljuka pokaže sliko, kajti sedaj jo vidim v živo. Snega je nametalo toliko, da je bilo res idilično, vsepovsod je bilo ogromno snega, potke so bile splužene in prav prijetno je bilo hoditi po njih. 

Kakšno srečo smo imeli, da smo naleteli na tako lepo vreme, prejšnji teden je kamera Pokljuka kazala čisto drugo sliko. Sedaj vem, zakaj ni kamera Pokljuka delala in zakaj sem vsakdan videla samo belo, ker je prejšnji teden snežilo, kot še ne pomnijo. Sedaj pa je čas za uživanje, smučanje, sedenje na snegu ob kavici, večerni sprehodi so sicer mrzli a prijetni za spomine. 

Tako zaključili smo naš zimski dopust, imeli smo veliko snega, sedaj pa je sonce in kamera Pokljuka spet dela, če bom hotela obujati spomine. …

Mravljinci v rokah in držanje telefona

Še kako poudarjajo, da naj čimbolj omejimo telefon in računalnik, a kaj ko je tempo življenja takšen. Sama sem začela opažati, da če sem predolgo držala telefon v roki, so se mi začeli pojavljati mravljinci v rokah, drugače pa nikoli. Prvo nisem bila pozorna, ko pa se je to zgodilo parkrat, pa sem začela biti bolj pozorna.

Potem sem gledala še eno oddajo, pri kateri so govorili, da bi resnično morali imeti telefoni nalepko, da so nevarni za duševno zdravje. Na kar so mi resnično ponavljajoči mravljinci v rokah dali misliti. Kajti vedno so se pojavili, ko sem imela roko pred seboj in gledal privat stvari, saj veste. Tako sem si počasi dopovedovala, da mi to ni potrebno, da lahko neham toliko gledati v sam telefon, ko ni nujno in s tem začela opažati, da sem drugače živela.

Ja, mogoče se bo kateremu zdelo neumno, mravljinci v rokah so te spremenili, samo takrat pomislite, če bi vedno takrat, ko vzamete telefon v roke, ko ni nujno, delali nekaj drugega, pa če tudi samo sedeli in gledali v zrak, bi dejansko šele videli, koliko časa vam jemljejo nepotrebne spletne strani. Jaz sem bila šokirana nad sabo in hvaležna, da so se mravljinci v rokah pojavili takrat in da sem spregledala.

Danes moji dnevi potekajo čisto drugače, na telefonu imam zvok po tiho, tako da me ne zmoti vsaki pisk telefona, občasno pogledam nanj ali je kaj nujnega, sedaj posvečam ta čas za druge stvari, prebiranje knjig, v miru si lakiram nohte, na wc ju se mi ne mudi, otroku se bolj iskreno nasmejim in ga pogledam v oči, ja to so mi dali mravljinci v rokah in takšne male stvari štejejo, ki sedaj ne vidimo več, ravno zato ker po nepotrebnem bulimo v telefone. Naj me mravljinci v rokah še naprej opozarjajo, če bom šla na stara pota in zapravljala čas z telefonom.…

Kakšni so pisarniški stoli je še kako pomembno za počutje delavcev

Nekdo bi rekel, da ni res, pa je še kako pomembno, kakšni so pisarniški stoli v podjetju, prav zaradi počutja. Sama sem ravno začela službo v enem manjšem podjetju. Ni bilo veliko zaposlenih, že na začetku pa sem takoj videla, da se med seboj še kako razumejo.

Prvo kar sem bila presenečena je bilo to, kakšni so bili pisarniški stoli, ker so bili vsi dobri, le direktor je imel slab stol. Nisem mogla verjeti, da direktor nima najboljšega stola in to mi je povedalo marsikaj o tem podjetju. Čez čas sem se prepričala, da resnično direktor daje na prvo mesto delavce. Enkrat, ko smo bili že na ti, nisem mogla biti več tiho, ko se je direktor usedel na svoj škripajoči stol, da ga nisem vprašala, kako to, pa da si on stola ne zamenja za enega dobrega direktorskega.

Šef me je pogledal in rekel:« Veš direktorski stoli ti danes ne dajo dobrega direktorja, sedenje direktorja na dragem stolu ne bo obrodilo sadove, meni stol ne pomeni veliko, ker sem veliko odsoten, vem pa da morajo biti v podjetju dobri pisarniški stoli rezervirani za delavce, ki v njih sedijo osem ur.«

Ostala sem brez besed, pravzaprav sem še enkrat dobila potrditev, da delam za dobrega človeka. Prišel je čas, ko se je bližal rojstni dan od šefa in ne bi bili mi delavci pravi, če ne bi takrat stopili skupaj in šli gledat kakšni pisarniški stoli so rezervirani za direktorje. Odločili smo se, da mu bomo kupili stol, ki si ga zasluži, pa čeprav pravi, da ga ne potrebuje. 

Tako smo ga presenetili in na dan, ko je imel rojstni dan, ga je čakal novi pisarniški stol v pisarni. Bil je srečen in nam povedal, da mu več pomeni naše sodelovanje, spoštljivost in opazovanje, ker skozi ta pisarniški stol je on videl točno to. Sedaj so tako kvalitetni naši pisarniški stoli, kot tudi direktorski stol. …

Odrta garaža in nujno potrebna garažna vrata

Moja hišo je zgradil oče, ko sem bila še majhna. Takrat se je dalo graditi in zgradil je hišo za obe naju z sestro. Jaz sedaj živim v njej, vse lepo in prav, če ne bi garaža bila brez vrat, garažna vrata so bila nujno potrebna. Ker pa sem začela v hiši živeti, ko še nisem imela veliko denarja, je vedno bilo tako, kot je moj oče rekel.

Da je bila garaža odprta me ni potilo dokler nisem tudi sama dobila otroka in stvari so se začele nabirati. Prej sem se vedno znašla in stvari nekaj na varno pospravila, sedaj pa so to bile večje stvari, kot je zibelka, voziček, sedež, skiro, kolo …

Vedela sem, da potrebujem garažna vrata, ker nisem imela dovolj prostora, da pa puščam te vse stvari v odprti garaži, pa ne samo, da bi me bilo strah, da me kdo ukrade, tudi uničevale bi se na veliko. 

Po pogovoru z očetom sem videla, da bo strošek še večji, ker garaža ni imela nobene izolacije in če bi jo zaprla bi se še kako hitro naredila vlaga in plesen, tako da sem morala poskrbeti za vse to. Nisem imela drug izbire, sama garažna vrata sploh niso bila tako draga, kot pa vsa ta obnova zidov, ker je bila res velika. 

Vendar danes ima garaža prelepa garažna vrata, znotraj pa je kot nova, prostor je res čisto drugačen kot prej, nastal je prostor, kamor sedaj lahko prinesem kar hočem, ker je garaža pod ključem, v njej sploh ni mrzlo, ker smo naredili tudi ogrevanje in povem vam, da sem včasih več v garaži, kot pa v stanovanju. Kaj sem čakala tako dolgo, da že prej nisem montirala garažna vrata, vendar če človek nima denarja, ne more. Vse ima svoj čas in tako so tudi garažna vrata pri meni imela svoj čas, da sem jih montirala. …

Polaganje parketa ni enostavno niti ugodno

Ste mogoče eden izmed tistih, ki ste kdaj imeli polaganje parketa v vašem domu ali pa ste trenutno prav v tem obdobju, ko iščete nekoga, da vam bo parket položil?

Dokler si nisem začela prenavljati stanovanja, enostavno nisem vedela, da je danes material, ki ga kupiš skoraj enak ceni delavca, ki ga najameš. Bila sem zgrožena, to se je zgodilo predvsem zato, ker je danes ponudba v trgovini še kako ugodna, delavci pa držijo svojo ceno storitev, ki jo opravijo. 

Sama imam moža, ki resnično ni tehnični tip človeka, polaganje parketa mu je tuje, doma ne dela popolnoma nič, če pa že kaj naredi, pa se kmalu izkaže, da ni bilo uspešno. Tako me je pošteno zaskrbelo, kdo mi bo vse to naredil, če so delavci tako dragi glede svojih storitev, če moj mož ne zna. Začela sem z parketom, polaganje parketa je zahtevno, vedela sem, da bom morala nekoga poiskati in plačati pošteno ceno, na kar me je odrešil moj zlati oče. On ima res zlate roke in ponosna sem nanj, on je zame človek, ki se loti vsega in vse tudi naredi tako kot je potrebno. Ko je rekel, da bi mi pomagal in da lahko polaganje parketa naredi on, verjetno mu bo vzelo več časa, vendar verjame da zmore.

Verjela sem mu tudi jaz, bila sem presrečna, moj oče se je odločil, da mi bo pomagal, vedela sem da sem prihranila veliko denarja, kajti polaganje parketa ni poceni storitev. Tako sem mu pomagala, skupaj sva delala, jaz sem mu nosila in delala, kar je potreboval in danes imam položen parket. 

Ponosna sem na to, kajti to je vredno več, kot pa da bi mi ga nekdo tuji položil. Minilo je kar nekaj časa, polaganje parketa, če želiš narediti prav ti vzame veliko časa in nama je uspelo. To je najino delo in ponosna sva na to. …

Poletje je pred vrati in zame bo poskrbela mezoterapija

Nikoli nisem bila pripadnica, da bi si kadarkoli na obrazu, vratu ali dekolteju kaj kirurško popravila, danes pa sem ena izmed tistih, ki je mezoterapija prišla v poštev pred poletjem. Še lani sem se počutila dobro v svoji koži, letošnjo zimo, pa me je začelo vse motiti in seveda kot vsaka ženska, sem tudi jaz rada lepa in mladostna, tega pa na svojem obrazu nisem več zaznala. Moja koža je bila suha, utrujena, lahko bi rekla izžeta in morala sem nekaj storiti. Imela sem še čas pred poletjem, ker je bila zima in da ni bila takoj rešitev mezoterapija, sem sprva poskrbela, da sem kožo na obrazu, vratu in dekolteju vsak dan skrbno negovala skoraj štiri mesece. 

Na kar sem videla, da je koža izgledala mogoče bolj zdravo,  še vedno pa se nisem dobo počutila ob pogledu v ogledalo in vedela sem, da bo mezoterapija prava odločitev. Zdelo se mi je, kot da vidim same gube, posebej moje čelo je dobilo toliko gub, da sem bila šokirana. Nisem več čakala, ker sem videla, da tega ne bom popravila sama, da bi gube izginile, bile so tu in ne bodo šle nikamor. Naročila sem se na pregled in zdelo se mi je, da je mezoterapija prava rešitev zame. 

Tako sem se po enournem pogovoru odločila za ta poseg. Doma sem še enkrat premislila, če si tega resnično želim, ko ni bilo nobenih drugih dejavnikov, da bi vplivali na mojo odločitev in mezoterapija je bila prava odločitev. Bilo je tik pred poletjem, nikoli ne bom pozabila tega dne, ker jaz sem z tem posegom zaživela, tako rada sem se gledala v ogledalo, slikala sem se prej in potem kasneje in razlika je bila očitna. Takrat sem si rekla, da je bila mezoterapija moja edina prava odločitev, kajti ko si zadovoljen in veš da si naredil prav je to vredno največ in ljudje bi morali pri tem biti bolj pogumni. …