S prijateljico sva bili na kavi in povedala mi je, da je pred kratkim opazila spremembo na kožnem znamenju. Pripovedovala mi je, kako je spremljala spremembe, da se ji zdi, da se spreminjajo tudi robovi in barva. Vprašala sem jo, koliko časa že to opazuje, pa mi je povedala, da je sedaj že drugi teden.

Zanimalo jo je, če je to kožni rak, in še je rekla, da jo je strah iti k zdravniku. Kar malo sem bila jezna nanjo in sem ji rekla, da bi morala že prejšnji teden na pregled. Po nepotrebnem se muči in razmišlja o slabih stvareh. Takoj sem vzela telefon in pregledala dermatološke ambulante, kam bi jo naročila. Našla sem dermatologa, za katerega sem že slišala, in takoj poklicala. Oglasila se je sestra v ambulanti in povedala sem, za kaj gre. Takoj naslednji dan je lahko prijateljica šla na pregled. Vzela sem si prost dan in šla z njo. Pogovarjali sva se, kako je lahko kožni rak nevaren, če ga ne odkriješ pravi čas in ga zdraviš. Prijateljica je bila zelo zaskrbljena in tolažila sem jo, naj še malo počaka, da vidimo, kaj bo rekel dermatolog. Tudi vsi kožni raki niso nevarni. Mogoče je to, kar opaža, samo lažni alarm.

Prišli sva v ambulanto, kjer so se res držali ure. Kmalu zatem, po nekaj minutah, so jo poklicali v ambulanto. Kar dolgo časa je bila notri, preden je prišla ven. Bila je vsa rdeča v obrazu in povedala je, da ji je dermatolog znamenje kar odstranil. Potolažil jo je, da je prišla pravi čas, verjetno pa to ni tisti agresivni kožni rak, saj mu je na pogled delovalo, da bi lahko šlo za bazalnocelični karcinom.

Sedaj bo morala počakati še na izvide, saj so dali tkivo pregledati. Izvidi so prišli prej kot je pričakovala in odšla je k dermatologu na pogovor. Zdravnik dermatolog jo je potolažil, da ni šlo za kožnega raka, so pa znamenje odstranili, da ne bi iz njega kdaj nastal kožni rak, saj je bilo zelo sumljivo.